Trasa teka po slovenskih Karavankah (ang. Ultra Karawanks trail)
Rad bi omenil, da trasa teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke) delno potekal po že obstoječih planinskih poteh, in sicer po: - Haloški planinski poti, - Loško-zbelovski planinski poti, - Stoperški planinski poti, - Šaleški planinski poti, - Planinski poti XIV. divizije, - Slovenski planinski poti, - Koroški planinski poti, - Jezerski planinski poti, - Tržiški planinski poti, - Alpe Adria Trail in - Via Alpina. | Slajd slik 1: Tek po slovenskih Karavankah delno poteka po obstoječih planinskih poteh. |
- Planinski dom pod Donačko goro - Rudijev dom - Planinski dom na Boču - Lovska koča Štepih - Dom na Paškem Kozjaku - Dom na Uršlji gori - Koča na Naravskih Ledinah - Koča na Pikovem - Ninotov dom (pravilno Ninov dom) - Dom na Peci - Planinski dom Kralja Matjaža - Koča na Ljubelju - Koča na planini Prevala - Planinski dom na Zelenici - Prešernova koča na Stolu - Koča na Golici - Pastirska koča na planini Dovška Rožca | Slajd slik 2: Koče na trasi teka po slovenskih Karavankah |
Slajd slik 3: Bivša Tomaževa koča pod Peco - zdaj Ninotova koča (pravilno Ninova koča)
Teorija o skupini Mrzle gore
Iz vidika trase teka po slovenskih Karavankah bi skupina Mrzle gore imela velik doprinos slovenskim Karavankam. Na sami trasi se ne bi bilo potrebno spusti v Belo (Belska kočna) in nato nadaljevati v smeri avstrijskega Pristovškega Storžiča ampak bi se lahko iz Pavličevega sedla spustili (oz. za tiste bolj pogumne preko Matkove kope na Mrzlo goro) v Matkov kot ter nadaljevali v smeri Mrzle gore. Iz Mrzle gore bi nadaljevali v smeri Savinjske sedla na Veliko babo in po grebenu do Jezerskega vrha. Mrzla gora bi s svojimi 2203 metri postala druga največja gora v Karavankah. | Slika 2: Mrzla gora |
Glavne znamenitosti na teku po slovenskih Karavankah
- Izvir Sotle (Maceljska gora) - Prva nadelana slovenska planinska pot (Donačka gora) - Jama Balunjača (Boč) - Grad Zbelovo (Zbelovska gora) - Grad Lindek (Mala gora) - Huda luknja (Tisnik) - Spomenik XIV. divizije (Graška gora) - Matjaževa jama (Peca) - Potočka zijalka (Olševa) - Naravna okna v Stegovniku (Stegovnik) - Grebenast gorski masiv Košuta (Košuta) - Prelazi (Pavličevo sedlo, stari Ljubelj, Korensko sedlo) - Bornov tunel (Begunjščica) - Najvišji vrh Karavank (Stol) - Karavanski predor (Rožca) - Tromeja,... | Slajd slik 5: Znamenistosti na teku po slovenskih Karavankah |
Strokovna literatura v obliki zemljevidov in knjig uporabljena na tematiko slovenskih Karavank
- Stol - 1 : 25 000 (PZS, 2016)
- Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000 (PZS, 2015)
- Šaleška dolina z okolico 1 : 50 000 (PZS, 2013)
- Storžič - Košuta 1 : 25 000 (PZS, 2009)
- Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50 000 (PZS, 2003)
- Kranjska Gora 1:30 000 (Geodetski inštitut Slovenije, 2002)
- Slovenske Konjice 1: 50 000 (Geodetska uprava SO Slovenske Konjice, 1990)
Miler, M., Ambrožič, B., Mirtič, B., Gosar, M., Šturm, S., Dolenec, M., & Jeršek, M. (2014). Mineral and chemical composition of the Jezersko meteorite—A new chondrite from Slovenia. Meteoritics & Planetary Science, 49 (10), 1875-1887.
Kokelj, J., & Kokelj, B. (2012). Karavanke 360°: panoramski pogledi . Lesce: samozaložba.
Janša, K. (2010). Karavanke - Planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Brenčič, M., & Poltnig, W. (2008). Podzemne Voda Karavank / Grundwasser der Karawanken. Ljubljana, Graz: Geološki zavod Slovenije, Joanneum Research Forschungsgesellschaft m.b.H.
Mušič, I., & Habjan, V. (2007). Karavanke. Ljubljana: Sidarta.
Cilenšek, M., Viktorijam, V. (2007). Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (2005). 55 krat Karavanke: izbirni vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1997). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1983). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Ficko, P. (1980). Po gorah severovzhodne Slovenije : planinski vodnik. Ljubljana, PZS
Klinar, S. (1975). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1971). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.