​NINO FIJAČKO BLOG
  • Domov
  • Narava
  • Tehnologija
  • Znanstveno raziskovalno delo
  • Kontakt

Narava / Kamniško Savinjske Alpe / Velika Raduha

30/3/2014

0 Comments

 

Vedno dobrodošla - Velika Raduha; 30.03.2014                     

Po petkovem/sobotnem prečenju Pohorja sem si danes zaželel en srednje konkreten vrh. Odločil sem se za Veliko Raduho. 
Picture

Slika 1: Današnji cilj.

Hitro sem se uredil in pripravil za na pot. Avtocesta je bila prazna kar me je veselilo. Pri Celju navdušeno zrem skozi vetrobransko steklo in opazujem Kamniško Savinjske Alpe. 
Oprostite moji ignoranci in naj me kdo popravi če se moti, ampak se mi zdi, da se vidi Ojstrica, Škarje, Planjava itd. Zavidam celjanom takšne poglede, ki jih lahko ob zelo jasnem vremenu opazujejo. Smeh. 
Hitro zapustim avtocesno in po regionalni dokaj prazni cesti kmalu zavijem desno v smeri Koča na Loki. Na "parkirišču" kjer se asfaltirana cesta preveli v gozdno sta stala samo dva avtomobila kar mi je dalo vedeti, da so šli naprej. Zaradi lepega vrema in odličnih razmer sem pričakoval, da bo večja gužva z avtomobili. Ampak sem se motil. Malo naprej sem moral avtomobil obrnit in parkirati nižje saj je bilo na cestišću veliko snega in polomljenih vej. Mogoče je kdo nadaljeval pot višje ampak jaz sem se raje odločil, da nadaljujem peš. 
Zelo hitro napredujem. Zelo sem bil presenečen, da do koče nisem srečal nobenega. Pri koči vidim le peščico gornikov, ki se "martinčkajo". Brez postanka grem naprej. Snežna podlaga je kljub visoki uri odlična. Pogrezalo se je minimalno. Skoraj nič. 
Picture

Slika 2: Sneg in cestišče.

Zaradi večje naklonine kmalu ugotovim, da ne hodim po standardni poti. Nič se ne dam motiti in nadaljujem. Pot mi je bila vedno bolj všeč saj mi je omogočila hitro nabiranje višincev. Na poti navzdol ugotovim kje sem zgrešil. 
Picture

Slika 3: Razcepišče poti.

Na poti srečam točno 7 gornikov. Izredno malo. Zame nestandardna pot me pripelje na standartno pot, ki me nato vodi do vrha. 

Slika 4: Stičišče poti in skupna pot na vrh

Na vrhu sem sam. Čudovito. Do žiga in vpisne knjige še noben ni šel. Predvidevam, da zaradi opasti, ki izgleda izredno nevarna. 
Picture

Slika 5: Vrh Velike Raduhe.

Na vrhu je pihal rahel veter. Nič dramatičnega za Veliko Raduho. 

Slajd 1: Okolni vrhovi.

Veliko Raduho hitro zapustim, ker imam doma še veliko za postoriti in tudi zaradi tega, ker je Velika Raduha z moje strani večkrat letno obiskana. Letos že drugič. 
Spust sem opravil izredno hitro. Kot bi mignil sem imel za sabo Kočo na Loki in nadaljeval po gozni poti do avtomobila. Za mano je idealen vzpon in spust. 
Statistika: 1 uro in 40 minut sem porabil za vzpon, 30 minut manj pa za spust. Vse skupaj manj kot tri ure. 

Slajd 2: Podatki in Google Maps današnje poti.

0 Comments

Narava / Karavanke / Pohorje

30/3/2014

0 Comments

 

Neskončna lahkost Pohorja; 29.03.2014                                  

Že nekaj časa je v meni tlela želja, da ponovno prehodim Pohorje. Prvič sem Pohorje prehodil lani in ga do danes prehodil šestkrat.
S prijateljem Jernejem sva se ob 23:00 uri dobila pri Srednji prometni šoli Maribor in štartala proti vznožju Pohorja. Po vremenskih napovedih naju je čakala jasna noč z zvezdami in sončen dan z modrim nebom brez oblačka. In tako je tudi bilo. Vremenska postaja pod "lisico" je kazala 9,8 °C in brezvetrje. Idealno. Snega na poti do Belvija skoraj več ni (razen "ledenik pod Lukecom", ki še vedno vztraja - > tako sva ga poimenovala). Smeh.
Kot bi mignil sva bila mimo Belvija in na nenačrtovani poti do Mariborske koče. Držala sva se markacij od Slovenske planinske poti. Še sreča, ker je Jernej spil že skoraj vso svojo vodo in tako potreboval "refill". 
Picture

Slika 1: Jernej in jaz.

Pot do Peska je potekala brez posebnosti. Ta del Pohorja (Belvi -> Areh -> Šumik -> Pesek) mi ni preveč všeč zato jo najraje prehodim ponoči. Sneg se začne pri nadmorski višini 1200 metrov. Ponoči je snežna podlaga odlična saj se ne pogreza in omogoča hitro hojo. Opoldne pa se začne hitro taliti (še posebej če je direktno izpostavljena soncu) ampak ne povzroča ogromnih težav saj se pogreza minimalno (največ na poti do Lovrenških jezer). 
Računal sem, da bova sončni vzhod spremljala na poti do Lovrenških jezer vendar naju je prehitel. Začel se je, ko sva bila na poti do Peska. Koča na Pesku se odpre ob 08:00 uri zato sva si pred kočo privoščila daljši odmor, se dodatno oblekla in na zemljevidu pogledala kaj naju še čaka. 
Zame se je začel lepši del Pohorja. Za začetek Lovrenška jezera z razglednim stolpom iz katerega lahko opazuješ do zdaj opravljeno pot. 
Picture

Slika 2: Sončni vzhod.

Slajd slik 1: Lovrenška jezera in prehojena pot do zdaj.

Po Lovrenških jezerih sledi Ribniška koča. Pot do tja mi je zelo všeč. Še posebej šotno barje imenovano Črna mlaka na katerem lahko najdemo rasti tudi Žafran in od koder lahko vidiš najslednji cilj. 

Slajd slik 2: Črna mlaka in Žafran.

To je Ribniški vrh, kjer stoji spomenik padlim borcem planincem in od koder se zaradi neporaščenosti razprostira pogled na vse strani. 

Slajd slik 3: Ribniški vrh, Ribniška koča in okolni vrhovi.

V Ribniški koči se okrepčava in preoblečeva ter nadaljujeva pot na najvišji del pohorja tj. Črni vrh. Od Črnega vrha pa do Kop se začne zame najlepši del poti saj se vidijo tako slovenske (Kamniško Savinjske Alpe, Olševa, Uršlja gora, Peca) kot tudi avstrijske gore (Koralpe). 

Slajd slik 4: Pot do Kop in razgledi.

Ker se nama je že malo mudilo na zadnji avtobus, ki pelje proti Mariboru sva Malo in Veliko Kopo obšla. Na poti do Koče pod Kremžarjevim vrhom sva opazovala delo letošnjega žleda in se spraševala kaj se bo zgodilo z zdravim lesom, ki zdaj leži na mokrih tleh ter trohni. Ta del Pohorja je žled najbolj prizadel. 
Pod Kremžarjevim vrhom se posloviva od Pohorja in po 18 urah (moj povprečni čas, ko sam prečim Pohorje je 12 ur) prideva v Slovenj Gradec, kjer naju čaka prevoz do doma. 
Picture

Slika 3: Jaz v cilju.

Picture

Slika 4: Jernej v cilju.

Kot vedno na koncu še malo statistike:

Slajd slik 5: Statistika in opravljena pot.

0 Comments

Narava / Julijske Alpe / Kredarica

18/3/2014

0 Comments

 

Na Kredarico - 14. 03. 2014

Tokrat sva se z Dejanom dogovorila, da greva na Kredarico & Triglav. Iz Maribora sem štartal v petek okrog 23 ure. Dobila sva se v Lopati, peljala moj avto na parkirišče v Žalcu, predstavila moje stvari (11 kg težak nahrbtnik) v njegov avto in nadaljevala pot proti Krmi. Temperatura zraka je bila prijetnih 5 °C. Vreme jasno. Med vožnjo sva se pogovarjava o različnih temah z enakim imenovalcem tj. gorništvo. 
Picture

Slika 1: Na poti.

Parkirala sva na majhnem parkirišču v vasi Radovna in okrog 2 ure začela s turo. Kot bi mignil sva za sabo pustila Kovinarsko kočo v Krmi in se počasi približevala pastirski koči Prgarca na nadmorski višini 1763 metrov. Po predhodnih objavah gornikov sem vedel, da je Prgarca v celoti zametana s snegom in res je bila. Pri Prgarci si vzameva kratko pauzo in nadaljujeva naprej. Med potjo sva primerjala izmerjene podatke na športni uri Suunto Ambit2, TomTom Multi-Sport GPS in Garmin Forerunner 610. Velike razlike ni bilo. 
Picture

Slika 2: Jaz & Dejan prvič.

Picture

Slika 3: Jaz & Dejan drugič.

Snežna podlaga je bila trda, kompaktna in tako omogočala hitro vzpenjanje. Še posebej je to Dejanu uspevalo. Skoraj polna luna in jasno nebo z zvezdami pa nam je povečala vidljivost. Popolno. Med potjo sem si ogledoval čudovite severne stene Tosca, Velikega in Malega Draškega vrha, ki so bile zapolnjenje s snegom. 
Na Kredarici sva bila v manj kot v 4 urah. Ravno prav, saj se je pripravljaj čudoviti sončni vzhod. Med tem časom pa sva imela dovolj časa, da sva v Kredarici pospravila opremo, se dodatno oblekla, nekaj pojedla in spila topel čas.

Slajd slik 1: Spremljanje sončnega vzhoda.

Video posnetek 1: Video panorama iz Kredarice.

Dejan je nadaljeval pot na Triglav. Jaz pa sem odločil, da ostanem pri Kredarici. Osvojitev Triglava pozimi od človeka zahteva veliko izkušenj s strani uporabe derez in cepina česar še jaz nisem popolnoma osvojil. Še posebej me skrbijo sestopi. Zato sem čas raje namenil spremljanju Dejanovega vzpona na Triglav, obisku sosednih vrhov in slikanju dveh testni telefonov, in sicer Samsung Galaxy Note 3 ter Nokia Lumin 1020. Za oba telefona pripravljam oceno, ki bo objavljena na tem blogu. 
Picture
Picture

Slika 4 in 5: Testni telefon Samsung Galaxy Note 3 in Nokia Lumia 1020.

Dejan je opravil celotni vzpon (in sestop) na Triglav v zelo kratkem času. Kar je tudi značilno za njega. Zelo pohvalno. 
Picture
Slika 6: Dejan na poti do vrha. 
Okrog 10 ure sva bila že na poti proti dolini Krma. Na poti navzdol srečava veliko turnih smučarjev, ki stopicajo proti Kredarici. Zaradi vedno bolj južnega snega jih čaka težak vzpon. Upam, da so vsi varno prišli na željen cilj. 
Pri Prgancu narediva zadnjo pavzo, se poslikava in v hitrem tempu nadaljujeva. 

Pot do Radovne se je zelo vlekla. V mislih sem imel stavek, ki ga je izreče berač v filmu Srečno Kekec iz leta 1963: "Cesta se vleče, k da b' jo zadi rezou pa spred pokladou".  

Po treh urah le prispeva do avta, kjer zaključiva današnjo idilično turo.

Video posnetek 2: Izsek iz filma Srečno Kekec. 

Slajd slik 2: Pot do Radovne. 

Na koncu še malo statistike v obliki spodnjega slajda slik. 

Slajd slik 3: Statistika. 

0 Comments

Narava / Kamniško Savinjske Alpe / Rinke in Turska gora

11/3/2014

2 Comments

 

Zimski vzpon na Rinke in Tursko goro - 08. 03. 2014

Prejšnji teden sem bil v dilemi kam naj se odpravim čez vikend. Gore ali hribi. Alpe ali Pohorje. Vedel sem, da bo vreme primerno za obe varianti. Na koncu so me prepričale Kamniško Savinjske Alpe. In odločitev je bila 100% pravilna. 

V soboto ob 03:10 sem štartal iz Maribora proti Lopati, kjer sem se dobil z Dejanom in Maticem. Doma sem si pripravil nahrbtnik z vsem kar je potrebno vzeti na turo. Na koncu je tehtal 11 kg. Fajn za trening. Vožnja do Logarske doline je potekala brez posebnosti. V temi. Nato smo prišli do prve in edine ovire. Veriga nam je preprečila vožnjo naprej in omogočila, začetek ture. Pot do slapa Rinke brez posebnosti, razen tega, da smo dobili novega člana ture. Benča. Slap še vedno pada. Sneg mehak, južen. Vrhovi se počasi prebujajo.
Picture

Slika 1: Benča.

Picture

Slika 2: Prebujanje gora.

V pogovornem tempu pridemo do koče na Okrešlju. Se poslikamo in gremo naprej. Cilj Turski žleb. Benča seveda z nami. Pohvalno. Snega veliko. Pred vstopom v žleb si namestimo dereze. Palice zamenjamo s cepinom in počasi ter previdno hodimo naprej. Podlaga v žlebu je bila odlična. Le na koncu je bila rahlo ledena. Na vrhu nas pričaka močan veter. Ob čudovitih pogledih na Mrzlo goro se dodatno oblečemo in nadaljujemo pot proti jugozahodni grapi, ki nas bo vodila na Kranjsko Rinko. Na najvišjo točk današnje ture.
Picture

Slika 3: Jaz, Dejan in Matic.

Slajd slik 1: Turski žleb in Mrzla gora.


V grapi odlični pogoji. V hipu smo na vrhu Kranjske Rinke. Dejan je super vodil turo. Bolezen mu ni preveč vzela kondicije in je bil vedno pred nama. Pohvalno. 
Sledil je spust in prečno proti Koroški Rinki. Po Koroški je sledila Štajerska Rinka in malo kasneje Mala Rinka. Vse Rinke so bile tisti dan prvič obiskane. 

Slajd slik 2: Jugozahodna grapa.

Picture

Slika 4: Štajerska Rinka. 


Na nebu sta nas spremljala sonce in luna. Čudovito vreme. Sledil je obisk bivaka pod Skuto kjer se okrepčamo. Sledi vzpon na Tursko goro. Pot na vrh je potekala brez posebnosti. Na vrhu pa čudoviti panoramski pogledi na Kamniško Savinjske Alpe. 

Slajd slik 3: Turska gora.

Picture

Slika 5: Panorama iz Turske gore.

Po Turski gori sledi hiter spust do Turskega žleba kjer doživim osebno najbolj adrenalinski del ture. Prvi metri Turskega žleba so problematični zaradi naklona. Sestop narejen uspešno in že smo pri koči pri Okrešlju kjer  pospravimo vse potrebno v nahrbnike ter nadaljujemo pot v dolino.

Še malo statistike. Hodili smo 10 ur in naredili 18 kilometrov. Več lahko preberete na spodnjem slajdu slik.

Slajd slik 4: Osvojeni vrhovi v Google Earth in statistika.

2 Comments
    Podporniki in sponzorji Ultra Karavank:

    Arhiv:

    June 2016
    May 2016
    October 2014
    September 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014
    March 2014

Powered by Create your own unique website with customizable templates.