​NINO FIJAČKO BLOG
  • Domov
  • Narava
  • Tehnologija
  • Znanstveno raziskovalno delo
  • Kontakt

Narava / Maribor

29/4/2014

0 Comments

 

Tek po okoliških gričih Maribora; 29.04.2014                         

Že nekaj časa sem imel v planu preteči griče, ki obdajajo Maribor. Aprilsko vreme še vedno vztraja zato se na to nisem preveč oziral. Prav tako pa nima smisla čakati na maj. Smeh. Startam iz mestne črti Tabor proti Malečniku. 
Picture

Slika 1: Meljski Hrib.

Mestni vrvež hitro zapustim in že sem na poti v naravo. Prva ploha. Super vsaj nobenega ne bom srečal. Vijugasta asfaltna cesta me hitro pripeljala na vrh prvega griča imenovanega Meljski Hrib. 
Picture

Slika 2: Pogled na deževno aprilski Maribor.

Hiter pogled na spodaj ležeči Maribor in že sem na naslednjem griču. To je Stolni vrh od koder se lepo vidijo vsi griči, ki jih želim osvojiti. 

Slajd slik 1: Stolni vrh.

Sledi hiter spust v Meljski Dol in preko mostu do gozda, ki vodi na Piramido. 

Slajd slik 2: Na Piramidi.

Spustim se do Mariborskega parka kateraga hitro zapustim in že tečem v smeri Kalvarije. 
Picture

Slika 3: Kalvarija in ploha.

Lepa "grebenska" pot vodi mimo mariborskih "šteng" do Račjega dvora. Sledi ploha številka 2.

Slajd slik 3: Mimo mariborski "šteng".

Na travniku ob Kamniškem drevoredu poslikam mariborske moaije. Tečem naprej po stezi, ki vodi mimo sadovnjaka kjer me čaka nagrada. Voda. 

Slajd slik 4: Angeli (kipi) delo kiparke Lučke Koščak. 

Sledi prečenje Koroškega mostu in že se nahajam na Pekrski gorci kjer se spogledujem s Pohorjem. Ploha številka 3.  

Slajd slik 5: Pekrska gorca in pogled na Pohorje.

Zapustim Pekrsko gorco in s tem romarsko pot (na celotni poti vas spremljajo kapelice, križi, cerkve itd.) ter tečem proti spodnji postaji Mariborske vzpenjače. Za na vrh izberem pot Zimske lige Peš na Pohorje vendar s svojimi začetnimi dodatki. Na vrhu se preoblečem, spijem Kokto in počasi tečem mimo Lukeca do doma. Skupno sem naredil 38 kilometrov in zato porabil štiri ure. 

Slajd slik 6: Graf nihanje nadmorske višine in GPS opravljene poti (krog ni sklenjen zaradi pozne povezave s sateliti).

0 Comments

Narava / Kamniško Savinjske Alpe / Velika Planina

15/4/2014

0 Comments

 

Velika planina; 13.04.2014                                                         

Aprilsko muhasto vreme mi je prejšnji teden povzročalo veliko nejevolje in preprečilo obisk visokogorja. Zato sem se potikal po znanih poteh Pohorja, Boča, Donačke gore in Kozjaka. V nedeljo pa sem se kljub dokaj slabi vremenski napovedi odločil, da grem na Veliko Planino. Odločitev je bila pravilna.
Avtocesta je bila dokaj prazna. Se sreča, da nisem planiral obiska Karavank ali Julijskih Alp saj je bil Trojanski predor zaprt. Vožnja po Tuhinjski dolini do Kamniške Bistrice je minila kot bi mignil. Avto sem parkiral na parkirišču od Calcita in začel pohod. 
Asfaltirana cesta se je hitro prelevila v makadamsko in kmalu ugotovim, da hodim po romarski pot, ki romarje vodi na Sveti Primož. Pri odcepu Apnena dolina zavijem levo v smeri Pasja peč. Končno sam. Gozdna pot postaja vedno lepša. Pojavi se strmina in serpentine. Že hodim po Pasji peči od koder opazujem današnji skromni cilj. 
Picture

Slika 1: Cilj in grebenska pot nazaj.

Pot me pripelje na Malo Planino, ki jo zaradi dežja hitro prehodim. Na Veliki Planini si poiščem zatočišče pred dežjem, se dodatno oblečem in začnem z raziskovanjem Velike planine. Vzamem si čas in slikam značilne stanove, lilasta pobočja nastala zaradi žafranov in seveda gore. 

Slajd slik 1: Značilnosti Velike planine.

Povzpnem se na Gradišče, najvišji vrh Velike planine in poslikam znane vrhove Kamniško Savinjskih Alp. 
Picture

Slika 2: Vrh Gradišče z "hudičevo" nadmorsko višino 1666 metrov. 

Sonce prebije oblake in se zmagovito pojavi na nebu. 
Picture

Slika 3: Zmagovito sonce.

Po več urnem kroženju po Veliki planini se odpravim domov. Za sestop izberem pot po grebenu. 
Picture

Slika 4: Grebenska pot po Veliki planini.

Picture

Slika 5: Del Kamniško Savinjski Alp - Velika Raduha, Dleskovec, Veliki Vrh, Ojstrica, Planjava (od desne proti levi).

Picture

Slika 6: Srečno do naslednjič. 

Spust opravim dokaj hitro. Vmes se zaustavim in zavijem na planino Kisovec, ki je z avtomobilom najdostopnejši del Velike Planine. Parkirišče sameva. K sreči. Po šestih urah sem pri avtomobilu ter na poti nazaj v civilizacijo. 
0 Comments
    Podporniki in sponzorji Ultra Karavank:

    Arhiv:

    June 2016
    May 2016
    October 2014
    September 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014
    March 2014

Powered by Create your own unique website with customizable templates.