Trasa teka po slovenskih Karavankah (ang. Ultra Karawanks trail)
Obljuba dela dolg. V prejšnji objavi sem zapisal, da bom sporočil okviren opis trase teka po slovenskih Karavankah. V spodnji tabeli lahko okvirno spoznate traso teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke). Napisani so samo glavni vrhovi.
Tabela 1: Glavni vrhovi teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke)
Rad bi omenil, da trasa teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke) delno potekal po že obstoječih planinskih poteh, in sicer po: - Haloški planinski poti, - Loško-zbelovski planinski poti, - Stoperški planinski poti, - Šaleški planinski poti, - Planinski poti XIV. divizije, - Slovenski planinski poti, - Koroški planinski poti, - Jezerski planinski poti, - Tržiški planinski poti, - Alpe Adria Trail in - Via Alpina. | Slajd slik 1: Tek po slovenskih Karavankah delno poteka po obstoječih planinskih poteh. |
Za osvajanje slovenskih Karavank sem si pripravil dnevnik v katerega bom zapisoval datume/čas in zbiral žige vrhov ter koč na sami poti teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke).
Slika 1: Okvirna oblika dnevnika teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke)
Planinske postojanke na trasi teka po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke)
- Planinski dom pod Donačko goro - Rudijev dom - Planinski dom na Boču - Lovska koča Štepih - Dom na Paškem Kozjaku - Dom na Uršlji gori - Koča na Naravskih Ledinah - Koča na Pikovem - Ninotov dom (pravilno Ninov dom) - Dom na Peci - Planinski dom Kralja Matjaža - Koča na Ljubelju - Koča na planini Prevala - Planinski dom na Zelenici - Prešernova koča na Stolu - Koča na Golici - Pastirska koča na planini Dovška Rožca | Slajd slik 2: Koče na trasi teka po slovenskih Karavankah |
Slajd slik 3: Bivša Tomaževa koča pod Peco - zdaj Ninotova koča (pravilno Ninova koča)
Teorija o skupini Mrzle gore
V času raziskovanje slovenskih Karavank sem prišel do teorije oz. do hipoteze, ki temelji, da vrhovi med Pavličevim sedlom in Jezerskim vrhom (Matkova Kopa, Mrzla gora, Velika Baba, Goli vrh itd. - poimenoval jih bom kar skupina Mrzle gore) pripadajo Karavankam, in ne Kamniško Savinjskim Alpam.
V teoriji Karavanke delimo na severni in južni greben (Janša, 2010). Moja teorija temelji na preprostem opazovanju Karavank (Slajd slik 4) in sem mnenja, da skupina Mrzle gore pripada južnem grebenu Karavank v katerem so skupina Bavh in Kepe, skupina Golice, Stola, Košute in Olševe. Se pravi, da moja hipoteza uvršča skupino Mrzle gore med skupino Košute in Olševe.
Kaj pravijo geologi?
Na kamnine se na žalost ne spoznam, zato sem povprašal knjige oz. geologe, ki pa imajo mešane občutke. Brenčič, & Polting (2008) pišeta o tem, da južna meja Karavank ni tako izrazita in zlahka določljiva kot severna. Na njen potek najbolj vplivajo Kamniško-Savinjske Alpe. Najteže je južno mejo določiti na območju Tržiča in Zgornjega Jezerskega. Miler et al. (2014) geološko uvrščajo Jezerski meteorit, najden v okolici Češke koče na Spodnjih Ravneh, v Karavanke.
Slajd slik 4: Teorija o skupini Mrzle gore na zemljevidih
Zato me zanima kakšno je vaše mnenje, bi mojo hipotezo potrdil ali zavrnil? Opozoriti vas moram, da je ta hipoteza nepotrjena domneva in je le del mojega spoznavanja slovenskih Karavank.
Iz vidika trase teka po slovenskih Karavankah bi skupina Mrzle gore imela velik doprinos slovenskim Karavankam. Na sami trasi se ne bi bilo potrebno spusti v Belo (Belska kočna) in nato nadaljevati v smeri avstrijskega Pristovškega Storžiča ampak bi se lahko iz Pavličevega sedla spustili (oz. za tiste bolj pogumne preko Matkove kope na Mrzlo goro) v Matkov kot ter nadaljevali v smeri Mrzle gore. Iz Mrzle gore bi nadaljevali v smeri Savinjske sedla na Veliko babo in po grebenu do Jezerskega vrha. Mrzla gora bi s svojimi 2203 metri postala druga največja gora v Karavankah. | Slika 2: Mrzla gora |
Mogoče se sprašujete zakaj sem slovenskim Karavankam dodal Pristovški Storžič? V času raziskovanja trase za tek po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke) sem v tem delu izgubil največ časa. Ne razumem zakaj dolina Belske kočne pripada sosedom. Zgodovina o tem pa tudi nič ne pove.
V planu sem imel štiri variante (Slika 3), in sicer (1) varianta - (zelena barva) to je edina varianta, ki poteka po slovenskem območju in sem jo že opisal zgoraj (Pavličevo sedlo - Matkov kot - Mrzla gora - Velika Baba - Jezerski vrh); (2) varianta (modra barva) Pavličevo sedlo - po cesti v dolino Belske kočne - Goli vrh - Jezerski vrh; (3) varianta (vijolična barva) Pavličevo sedlo - po cesti v dolino Belske kočne - po cesti na Jezerski vrh in (4) varianta (rdela barva) to je trasa, ki jo bom uporabil pri teku po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke), se pravi Pavličevo sedlo - kmetija Pavlič - Bela - kmetija Pasterk - Pristovški Storžič.
Mogoče vidite oz. poznate še kakšno drugo varianto?
Slika 3: Variante prehoda doline Belske kočne
Glavne znamenitosti na teku po slovenskih Karavankah
Tek po slovenski Karavankah (#ultrakaravanke) bo promoviral sledeče glavne znamenosti:
- Izvir Sotle (Maceljska gora) - Prva nadelana slovenska planinska pot (Donačka gora) - Jama Balunjača (Boč) - Grad Zbelovo (Zbelovska gora) - Grad Lindek (Mala gora) - Huda luknja (Tisnik) - Spomenik XIV. divizije (Graška gora) - Matjaževa jama (Peca) - Potočka zijalka (Olševa) - Naravna okna v Stegovniku (Stegovnik) - Grebenast gorski masiv Košuta (Košuta) - Prelazi (Pavličevo sedlo, stari Ljubelj, Korensko sedlo) - Bornov tunel (Begunjščica) - Najvišji vrh Karavank (Stol) - Karavanski predor (Rožca) - Tromeja,... | Slajd slik 5: Znamenistosti na teku po slovenskih Karavankah |
Strokovna literatura v obliki zemljevidov in knjig uporabljena na tematiko slovenskih Karavank
Zemljevidi:
- Stol - 1 : 25 000 (PZS, 2016)
- Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000 (PZS, 2015)
- Šaleška dolina z okolico 1 : 50 000 (PZS, 2013)
- Storžič - Košuta 1 : 25 000 (PZS, 2009)
- Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50 000 (PZS, 2003)
- Kranjska Gora 1:30 000 (Geodetski inštitut Slovenije, 2002)
- Slovenske Konjice 1: 50 000 (Geodetska uprava SO Slovenske Konjice, 1990)
- Stol - 1 : 25 000 (PZS, 2016)
- Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000 (PZS, 2015)
- Šaleška dolina z okolico 1 : 50 000 (PZS, 2013)
- Storžič - Košuta 1 : 25 000 (PZS, 2009)
- Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50 000 (PZS, 2003)
- Kranjska Gora 1:30 000 (Geodetski inštitut Slovenije, 2002)
- Slovenske Konjice 1: 50 000 (Geodetska uprava SO Slovenske Konjice, 1990)
Knjige:
Miler, M., Ambrožič, B., Mirtič, B., Gosar, M., Šturm, S., Dolenec, M., & Jeršek, M. (2014). Mineral and chemical composition of the Jezersko meteorite—A new chondrite from Slovenia. Meteoritics & Planetary Science, 49 (10), 1875-1887.
Kokelj, J., & Kokelj, B. (2012). Karavanke 360°: panoramski pogledi . Lesce: samozaložba.
Janša, K. (2010). Karavanke - Planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Brenčič, M., & Poltnig, W. (2008). Podzemne Voda Karavank / Grundwasser der Karawanken. Ljubljana, Graz: Geološki zavod Slovenije, Joanneum Research Forschungsgesellschaft m.b.H.
Mušič, I., & Habjan, V. (2007). Karavanke. Ljubljana: Sidarta.
Cilenšek, M., Viktorijam, V. (2007). Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (2005). 55 krat Karavanke: izbirni vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1997). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1983). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Ficko, P. (1980). Po gorah severovzhodne Slovenije : planinski vodnik. Ljubljana, PZS
Klinar, S. (1975). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1971). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Miler, M., Ambrožič, B., Mirtič, B., Gosar, M., Šturm, S., Dolenec, M., & Jeršek, M. (2014). Mineral and chemical composition of the Jezersko meteorite—A new chondrite from Slovenia. Meteoritics & Planetary Science, 49 (10), 1875-1887.
Kokelj, J., & Kokelj, B. (2012). Karavanke 360°: panoramski pogledi . Lesce: samozaložba.
Janša, K. (2010). Karavanke - Planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Brenčič, M., & Poltnig, W. (2008). Podzemne Voda Karavank / Grundwasser der Karawanken. Ljubljana, Graz: Geološki zavod Slovenije, Joanneum Research Forschungsgesellschaft m.b.H.
Mušič, I., & Habjan, V. (2007). Karavanke. Ljubljana: Sidarta.
Cilenšek, M., Viktorijam, V. (2007). Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (2005). 55 krat Karavanke: izbirni vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1997). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1983). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Ficko, P. (1980). Po gorah severovzhodne Slovenije : planinski vodnik. Ljubljana, PZS
Klinar, S. (1975). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.
Klinar, S. (1971). Karavanke : planinski vodnik. Ljubljana, PZS.