Ultra tekaški projekt: Tek po slovenskih Karavankah (ang. Ultra Karawanks trail)
Ideja o osvajanju slovenskih Karavankah v enem zamahu je nastala v letu 2013. To je bil čas v katerem sem spoznaval slovensko planinsko pot (SPP), v fizičnem in psihičnem smislu utrjeval telo, nabavljal in preizkušal opremo. V tem obdobju še nisem poznal nobenega slovenskega ultra tekača, razen Helene F. K. in Zvoneta M. In ravno Zvone je glavni krivec, da sem začel natančneje spoznavati slovenske Karavanke. Spomnim se, kako sva si na poti čez Pohorje kratila čas z načrti in idejami za prihodnost. Zvone mi je opisoval njegove podvige, jaz pa sem kot začetnik v tem športu samo poslušal in se čudil njegovim pripovedim. Pogovarjala sva se tudi o mojem projektu, in sicer o teku po SPP. Omenil sem mu, da so zame Karavanke najlepše slovensko pogorje in kako fascinanten se mi zdi greben, ki sega od Stola do Dovške Rožce. Takrat mi je Zvone dal vedeti, da Karavanke niso samo to, kar sem si do tistega trenutka predstavljal. Pripovedoval mi je o grebenu Košute, Tromeji, Obirju na Avstrijski strani in Peci kot zadnjem karavanškem dvatisočaku.
Tako sem začel z iskanjem in pridobivanjem informacij o Karavankah na splošno. Na začetku sem želel spoznati celoten greben od Tromeje do Stola. Na internetu sem našel bore malo koristnih informacij. Sreča se mi je nasmehnila z zadetkom bloga gospoda Rajeta, kjer se je nahajal njegov opis z naslovom Karavanke treking. To je bilo potrdilo, ki sem ga potreboval.
Vseeno sem za nadaljevanje potreboval več informacij. Odpravil sem se v knjižnico in med knjižnimi policami našel želene informacije. Kmalu so se na domači knjižni polici začele kopičiti strokovne literature v obliki knjig in zemljevidov na tematiko Karavanke. Omenjeni zemljevidi še vedno niso bili dovolj. S pomočjo interneta sem pripravil »domače« zemljevide iz Geopedije in jih uredil v priročno knjižico. Tako so doma narejeni zemljevidi postali stalna praksa pri raziskovanju in spoznavanju slovenskih Karavank. | Slika 1: Mejni kamen in doma narejen zemljevid. |
Na ogledni turi od Tromeje do Stola je šlo vse kot po maslu, le mejnikov se je bilo potrebno držati kot Knafelčevih markacij na planinskih poteh. Zgodovina mejnikov (mejna čistina, graničarji itd.) me je popolnoma navdušila, posledično sem Karavanke še dodatno vzljubil. Vrhovi so padali drug za drugim in kmalu sem bil na znanem terenu. To je bila planina Dovške Rožce. Presrečen sem nadaljeval proti najvišjemu vrhu slovenskih Karavank, tj. Stolu. Turo sem čez mesec dni ponovil in jo objavil na Hribi.net.
Tukaj se spoznavanje slovenskih Karavank še zdaleč ni končalo. Želel sem več in tako sem si naredil plan spoznati celotne slovenske Karavanke po odsekih.
Kako začeti? Zaradi nepoznavanja terena oz. same poti, sem si naredil načrt sistematičnega spoznavanja slovenskih Karavank. Wikipedija pravi, da so Karavanke gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, pa vse do Hrvaške. Na začetku sem premišljeval tudi o vključitvi avstrijskih Karavank (skupina Obir itd.) in hrvaških Karavank (Ivanščica itd.), ampak sem se na koncu odločil, da bom vključil samo Karavanke na slovenskem območju.
Spoznavanje slovenskih Karavank se je tako uradno začelo. Začetek s Tromejo oz. Rateče sem poznal.
Kje pa je konec? Presenečen sem spoznal, da se konec nahaja na Štajerskem. Sprva sem mislil, da se sam konec slovenskih Karavank nahaja na Donački gori, vendar sem se močno motil. Konec slovenskih Karavank se nahaja na meji s Hrvaško, in sicer tam kjer se Maceljska gora spusti do mejnega prehoda Zg. Gruškovje.
Po dveh letih spoznavanja, raziskovanja in preučevanja slovenskih Karavank sem si tako za letošnje poletje zasnoval ultra tekaški projekt, v katerem bom poskušal v enem zamahu preteči slovenske Karavanke. V tem času sem številne ure preživel pred knjigami in zemljevidi, kjer sem preučeval slovenske Karavanke ter številne kilometre v naravi, kjer sem spoznaval slovenske Karavanke.
Kje začeti? Sprva sem imel v načrtu začetek v Ratečah, ampak sem si kmalu premislil. Razlog je bil preprost. Če je avtor Slovenske planinske poti, Ivan Šumljak, začel na Štajerskem, bom pa tudi jaz.
Omeniti je potrebno, da pot po slovenskih Karavankah poteka po neoznačenih in označenih planinskih poteh (lažjih, zahtevnih in zelo zahtevnih). Kar ena tretjina poti je neoznačene. Slednje so »označene« z mejnimi kamni oz. sem jih sam označeval z možici. Ostali dve tretjini poti sta označeni s Knafelčevo markacijo in so del že poznanih planinskih poti oz. obhodnic. V primerjavi s SPP, na tej poti ni veliko planinskih poti in tudi oskrba z opremo/hrano/tekočino je vprašljiva, zato bo veliko odvisno od samooskrbe.
Natančen opis trase bom objavil dva tedna pred samo izvedbo projekta. Dobrodošel bo vsakdo, ki se bo pridružil za kakšen kilometer ali dva.
Slika 2: Logotip projekta.
Okvirni podatki (podatki o dolžini in višinski razliki so okvirni):
Od kod do kod?
Iz Štajerske (Zg. Gruškovje), preko Koroške na Gorenjsko (Rateče).
Iz Štajerske (Zg. Gruškovje), preko Koroške na Gorenjsko (Rateče).
Kdaj?
Poletje 2016 (odvisno od razmer v visokogorju).
Trajanje?
Cca. štiri do pet dni.
Dolžina?
Cca. 200-300 km.
Višinska razlika?
Cca. 20.000 m pozitivne višinske razlike.
Poletje 2016 (odvisno od razmer v visokogorju).
Trajanje?
Cca. štiri do pet dni.
Dolžina?
Cca. 200-300 km.
Višinska razlika?
Cca. 20.000 m pozitivne višinske razlike.
Na sami poti bom poskušal izmeriti dejansko dolžino slovenskih Karavank, in tako prikazati obsežnost slovenskih Karavank. Opisati želim tudi lepote in značilnosti slovenskih Karavank ter ponuditi novo vezno pot v slovenskem prostoru.
Trenutno sem v fazi pridobivanja podpornikov in sredstev za izvedbo samega projekta. Zato vas vljudno vabim k sodelovanju in podpori tega ultra tekaškega projekta: Tek po slovenskih Karavankah (#ultrakaravanke). | Slajd slik 1: Sponzorji in podporniki. |